Extraordinary. styling: Maja Reja
“Prava eleganca se začne tam, kjer spoštovanje narave postane način ustvarjanja.”
Maja Reja je mlada briška vinarka, ki skupaj z družino soustvarja zgodbo družinske vinarne Reia v Goriških brdih. V svojem delu prepleta spoštovanje do tradicije z inovativnim, trajnostno naravnanim pristopom k vinogradništvu in vinarstvu. Posebno pozornost namenja biodinamični pridelavi, ohranjanju lokalnega okolja ter ustvarjanju vin, ki odražajo značaj briškega terroirja. Njeno življenje je tesno povezano z naravnimi ritmi, kar se odraža tudi v njenem pogledu na modo, potrošnjo in vsakdanje odločitve. V pogovoru nam zaupa kako trajnost presega zgolj način pridelave vina, ter o iskanju ravnovesja med dediščino, sodobnim načinom življenja in osebnimi vrednotami.
Maja nosi pleten pulover Anna in jeans krilo znamke Closed.
Kako bi opisala svoj osebni “podpis” v vinih, ki jih ustvarjaš v okviru Reia Wines?
Maja: Svoj osebni podpis v vinih Reia Wines bi opisala kot preplet svežine, igrivosti in kreativnosti. Kot predstavnica mlajše generacije v družinsko zgodbo prinašam nove ideje, drugačne poglede in pogum za raziskovanje novih poti, hkrati pa ostajam trdno povezana s tradicijo in znanjem, ki sta mi ga predala oče in nono. Verjamem, da se najboljša vina rodijo takrat, ko spoštujemo naravo in ji znamo prisluhniti. Zato v svojih vinih iščem ravnovesje med dediščino in inovativnostjo, med karakterjem letnika in našim ustvarjalnim pečatom. Želim, da vina odražajo kraj, iz katerega prihajajo, ter zgodbo ljudi, ki zanje skrbimo.
Moj prispevek je predvsem v iskanju svežih izrazov naše filozofije ... kako lahko ostanemo zvesti svojim koreninam, obenem pa z odprtim umom soustvarjamo prihodnost trajnostnega in biodinamičnega vinarstva.
Kaj zate pomeni trajnost v vinarstvu? Je to tehnika, filozofija ali etika?
Maja: Zame trajnost v vinarstvu ni le tehnika, temveč predvsem filozofija in etika. Je način razmišljanja, ki usmerja vse naše odločitve , od dela v vinogradu do odnosa do ljudi, zemlje in prihodnjih generacij.
Ker delamo ekološko in biodinamično, se vsak dan zavedamo, da si narave ne lastimo, ampak smo le njeni skrbniki. Naša naloga je, da vinograde ohranjamo žive, rodovitne in polne biotske raznovrstnosti, da bodo lahko enako bogato obrodili tudi za tiste, ki prihajajo za nami. To pomeni, da moramo spoštovati naravne cikle, delati v sožitju z okoljem in sprejemati odločitve, ki morda niso vedno najlažje ali najhitrejše, so pa prave. Kakovostno vino ni rezultat nadzora nad naravo, temveč dialoga z njo. Če je tehnika orodje, potem sta filozofija in etika kompas, ki kažeta smer. In prav ta kompas nas vodi pri ustvarjanju naših vin.
Kaj bi rada, da ljudje razumejo o ženskah v vinarstvu, pa pogosto spregledajo?
Maja: Rada bi, da ljudje razumejo, da smo ženske pomemben del preteklosti, sedanjosti in prihodnosti vinarstva. Naš prispevek ni nekaj novega; novo je predvsem to, da postaja vse bolj viden in prepoznan. Ženske smo že od nekdaj soustvarjale vinogradniške in vinarske zgodbe, danes pa vse pogosteje prevzemamo tudi vodilne vloge ter s svojim pogledom bogatimo razvoj panoge. Vino ne nastaja iz fizične moči, ampak iz znanja, predanosti, občutka za naravo in sposobnosti opazovanja – lastnosti, ki nimajo spola. Morda se še vedno premalo zavedamo, kako raznolike vloge ženske opravljamo v vinarstvu: od dela v vinogradu in kleti do vodenja posesti, razvoja blagovne znamke in povezovanja z ljudmi.
Sama verjamem, da v vinarstvo pogosto prinašamo veliko mero intuitivnosti, pozornosti do detajlov in občutka za celostno zgodbo, ki stoji za vinom. Morda prav zaradi te občutljivosti še posebej razumemo, da je vino živ organizem, ki ga ne moreš prisiliti, lahko pa ga potrpežljivo spremljaš, usmerjaš in mu pustiš, da izrazi svoj pravi karakter.
Najlepše pa je, ko o vinu ne govorimo več skozi prizmo tega, ali ga ustvarja moški ali ženska, temveč skozi njegovo kakovost, pristnost in zgodbo. Takrat je v ospredju tisto, kar je zares pomembno.
Če bi vino opisala skozi modo, ali bi govorila o krojih, materialih ali teksturah?
Maja: Če bi vino opisovala skozi modo, bi se mi najprej porodila misel na teksturo. Vino je namreč večplastno, zato mi je še posebej pomembno prepletanje različnih elementov. Kako se združujejo, dopolnjujejo in na koncu ustvarijo celoto, ki deluje harmonično. Tako kot pri dobrem modnem kosu ali naravnem materialu tudi pri vinu ni bistvena le ena lastnost, temveč občutek, ki ga ustvari v celoti.
Izmed krojev, materialov in tekstur bi torej brez dvoma izbrala teksturo. Tudi vino lahko opisujemo kot mehko, ostro, svilnato, gladko ali celo bolj strukturirano, prav skozi te občutke se razkriva njegov značaj.
Ker me že od nekdaj privlači tudi glina in keramika, kar je del mojega študija unikatnega oblikovanja, mi je dotik in občutek pod prsti še posebej blizu. Materiali imajo svoj jezik, svojo energijo in svojo resnico, ki jo začutiš šele, ko jih resnično dotakneš. Enako velja za vino.
Pri vinarstvu so zato zame vsi čuti ključni. Okus, vonj, vid, dotik in celo sluh, ko vino teče v kozarec ali ko se premika v kleti. Vse to skupaj tvori celostno izkušnjo, ki presega zgolj pokušino in postane način zaznavanja sveta.
V tem vidim tudi povezavo med vinom in modo: oba govorita o občutku, o materialu in o tem, kako nekaj nosiš, okušaš ali doživiš, na telesu in v prostoru hkrati.
Maja nosi obleko Sail znamke Devotion Twins.
Kako izgleda “dober letnik” v tvojem življenju, ne v kleti, ampak osebno?
Maja: Dober letnik v mojem življenju ni nujno tisti, v katerem se zgodi največ stvari, ampak tisti, v katerem najdem ravnovesje. Ko lahko ustvarjam, se učim, razvijam nove ideje in hkrati ostajam povezana z naravo, družino in ljudmi, ki mi veliko pomenijo. Četudi bi želela ločiti osebno in poklicno, se na koncu vedno prepletata. Dober letnik, tako v življenju kot v vinu, mora biti takšen, da si ga zapomniš. Lahko po lahkotnosti in občutku pretočnosti ali pa po obilici izzivov, ki te potisnejo iz cone udobja. Oboje skupaj tvori življenjske izkušnje, ki rastejo v tebi, se vtisnejo v spomin in oblikujejo tvoj značaj.
Ker je moje življenje tesno prepleteno z vinogradom in ritmom letnih časov, sem se naučila resnično živeti z njimi in jih zavestno opazovati. Vsaka sezona ima svoj čar, svojo neponovljivost in svoj ritem, ki ga ne moreš ponoviti ali pospešiti. V tem vidim posebno obliko čuječnosti. Sposobnost, da se ustaviš in se naužiješ trenutka, ki ga prinaša narava.
Prav zato si želim te občutke hvaležnosti in povezanosti z zemljo deliti tudi z obiskovalci naše domačije, da ob obisku Goriških Brd ne okušajo le vina, temveč tudi prostor, čas in zgodbe, ki ga oblikujejo, ter se za trenutek sami prepustijo temu ritmu narave. Na koncu pa je dober letnik tisti, po katerem ne štejem dosežkov, ampak trenutke, ki so me obogatili kot človeka.
Kaj v tvojem delu pomeni “nevidna trajnost”? Torej, kaj so stvari, ki jih potrošnik nikoli ne vidi, a so ključne?
Maja: “Nevidna trajnost” je zame vse tisto, kar se ne pokaže v kozarcu vina, a ga v resnici oblikuje. To so odločitve, ki jih sprejemamo v vinogradu in kleti, še preden pride do končnega izdelka, in prav te pogosto nosijo največjo težo. Pa tudi to, da ostaneš zvest svojim načelom in delaš z naravo, ne proti njej, tudi takrat, ko ti vremenski pogoji delo otežijo. Takrat se pokaže, koliko zaupaš naravnim procesom in koliko si pripravljen prilagoditi svoj pristop, namesto da ga vsiljuješ.
Kateri vidik trajnosti imata zate skupna oba, moda in vino?
Maja: Največja skupna točka med modo in vinom je zame spoštovanje materiala in časa. Tako pri naravnih tkaninah kot pri vinu gre za to, da razumeš izvor, ga ne prehitevaš in mu pustiš, da se razvije v svojo najboljšo obliko.
V obeh svetovih je trajnost predvsem v odločitvah, ki niso vidne na prvi pogled. V modi to pomeni izbiro kakovostnih, naravnih materialov, premišljeno izdelavo in kose, ki niso namenjeni enkratni uporabi, ampak dolgemu življenju. V vinu pa to pomeni delo v vinogradu v sožitju z naravo, skrb za zemljo in biodiverziteto ter potrpežljivost v kleti, kjer včasih največ narediš prav s tem, da ne posegaš preveč. Skupna mi je tudi ideja manj, a bolje. Manj posegov, manj odvečnih elementov, manj hitrosti in zato več pristnosti, več karakterja in več prostora, da stvar sama spregovori. Na koncu gre pri obeh za enako filozofijo: ustvariti nekaj, kar ni le trenutno, ampak ima dolgotrajno vrednost ter nekaj, kar nosi zgodbo, čas in spoštovanje do procesa.
Če bi morala združiti modo in vinarstvo v en manifest, kaj bi bil njegov prvi stavek?
Maja: “Prava eleganca se začne tam, kjer spoštovanje narave postane način ustvarjanja.”
Maja nosi obleko Extraordinary. v kombinaciji s pasom znamke Closed in čevlji znamke Veja modela Volley v barvi White Pekin Bark.
5 življenjskih z Majo
Tolovaj ali Malvazija?
Težko reči, ker vsako sorto vidiš kot svojega otroka in ne moreš določiti favorita.
En dan brez telefona ali en dan brez avtomobila?
Pomoje kar brez telefona. Je bistveno lažje.
Tradicija ali eksperimentiranje?
Mislim, da gre eno z drugim. Brez tradicije ni nas, brez eksperimentiranja pa ni prihodnosti.
Lan ali svila?
Vedno lan.
Udobni škornji ali udobne superge?
Bi rekla kar udobne superge. Bolj so praktične in hitrejše so dostave (vina) z njimi.
Najboljši outfit za v brajdo (vinograd) je...
Mora biti udoben, praktičen, trajnosten, če je estetski pa je to samo še en velik plus.
Na zgornji sliki Maja nosi srajco znamke Extraordinary. in jeans Junna znamke Closed. Na spodnjih slikah Reia vino Rebula in posestvo Reia (Neblo 32, 5212 Dobrovo v Brdih), kjer ponujajo degustacije lastnih vin.
